Globalna proizvodnja vedno novega tekstila povzroča resne probleme kot so črpanje vodnih resursov, potreba po 26.000 litrov vode za vzgojo 1 kilograma bombaža, istočasno se zmanjšuje slanost zemlje in uporabljajo se nevarne kemijske substance, sežig nerecikliranega tekstila povzroča povečanje emisij ogljikovega dioksida. Po podatkih komunalnih podjetij v Sloveniji, ki že ločeno zbirajo tekstil je razbrati, da znaša masa odpadnega tekstila na osebo do 15 kg letno, kar predstavlja približno 3% vseh komunalnih odpadkov...

Iz tega lahko ocenimo, da v Sloveniji odvržemo približno med 12 in 15 kg tekstilnih odpadkov na prebivalca oziroma skoraj 30.000 ton letno, med katerimi pomemben delež predstavljajo oblačila. Iz evidenc Centrov za ponovno uporabo v Sloveniji je mogoče razbrati, da je med odpadnim tekstilom, ki ga je mogoče z manjšimi popravili ali designom uporabiti kar 45% vseh tekstilnih odpadkov. Ker je delež oblačil, ki se sicer vključijo v ponovno uporabo zelo nizek, s sedanjim sistemom ravnanja povzročamo okoljsko škodo in oportunitetno izgubo. DIREKTIVA 2008/98/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 19. novembra 2008 o odpadkih opredeljuje ponovno uporabo kot prednostno nalogo v ravnanju z viri.

Zaradi naraščanja števila brezposelnih v Sloveniji, še zlasti tistih iz ranljivih ciljnih skupin, je izziv še toliko večji, saj ponovna uporaba tekstila predstavlja možnost za razvoj zelenih delovnih mest že na lokalnem nivoju. Ustvarjanje zelenih delovnih mest je strateška usmeritev Evropske unije, o tem govori resolucija Evropskega parlamenta o razvijanju zaposlitvenih možnosti novega trajnostnega gospodarstva z dne 7.9.2010. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da v Sloveniji obstaja ogromno neizkoriščenih možnosti za ustvarjanje zelenih delovnih mest s področja recikliranja in ponovne uporabe različnih vrst odpadkov.

Priložnosti na področju ponovne uporabe in recikliranja rabljenega tekstila so še toliko večje, če vemo, da se letno uvozi v Sloveniji 18.000 ton različnih tekstilnih izdelkov, kar je cca. 9 kg / osebo.

Premalo zavedanja potrošnikov vodi do neizmernega izkoriščanja ljudi in uničevanja narave. Potrošniki se ne zavedajo, da so oni tisti, ki narekujejo smer razvoja ali propada.
Z ogledom fila "Prava cena" https://www.youtube.com/watch?v=Qsunrja_9fY#t=34  bo marsikdo spremenil mišljenje,ki ga narekuje neodgovorna družba vse za ceno navideznega udobja, v resnici pa nerazumnega izkoriščanja ljudi in uničevanja narave.

EKO-TCE v skrbi za okolje in vire prispeva k zaposlovanju ranljiivh skupin in jim omogoča prilagojene delovne pogoje. Neposredni učinek dejavnosti EKO-TCE ima globalne posledice za spreminjanje zavesti zlasti pri uporabnikih izdelkov, ki so izdelani po metodi upcycling, ki izkazujejo pomembno vodilo k razvoju novih, inovativnih storitev. Popravila in redesign tekstilnih izdelkov prispevajo k varčevanju virov ter zavedanju omejenosti planeta, na katerem živimo. Ključnega pomena je podpora in sodelovanje lokalne skupnosti, saj Občina Vojnik podpira usmeritve k trajnostni družbi.

Naše spletno mesto uporablja piškotke za boljše delovanje. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo POLITIKO PIŠKOTOV

EU Cookie Directive Module Information